Zimovanje čete Pod grajskim stolpom
V nedeljo 26.2. se je četa Pod grajskim stolpom povečala za tri nove člane. Rodil se je nov kozorog, skotila se je nova levinja in še en mastodont je izpostavljen izumrtju. Mladi kozorog se je kaj kmalu postavil na lastne noge, pri postavljanju bivakov je namreč prenesel najmanj deset suhih smrek.
Fotografije z zimovanja IV. (Avtor: Velenje 1)
Še enkrat se je dokazal popoldne oz. zvečer, ko smo se spustili v boj za točke, s katerimi bi si pridobili Ciklošport vodovo opremo, prinesel nam je namreč 300 točk in zmago (kaj ste pa mislili?) Kozorogi smo gladko zmagali z več kot 400 točkami prednosti. Veliki igri so se pridružili še klanovci iz Velenja 1. Med njimi je bil en zlati človek, trije vedeži in štirje vsiljivci, naš voditelj je namreč do konca zakompliciral pravila:). Jaz sem si v boju za točke pridelal eno rdečo črto čez faco, ki je vredna sto točk. Pa vseeno je bilo zakon, čeprav je zastavo krast bolš. Klanovci so se nam po igri pridružili pri župci in palačinkah.
V upanju, da nas ponoči ne bojo metali iz postelj sred noči, smo se po kratkem pretepu z blazinami potopili v spalke in sladko sanjali o zmagi (sam kozorogi). Po jutranji telovadbi smo bili seznanjeni, da gremo peš na Mozirsko planino in to celo izven zemljevida. Po zajtrku smo res šli (na vse presenečenje novincev). Kosilo smo si morali skuhati sami in sicer z vodo iz snega. Naš gorilnik je na naše močno presenečenje sabotiral oziroma se uprl gretju vode nad 20 stopinj C in sposoditi smo si ga morali od mastodontov. Ko smo se končno najedli hrenovk in juhe, smo bili primorani iti še do parkirišča pod Mozirsko kočo. Tam nam je naš voditelj razložil delovanje lavinske žolne in osnove sondiranja(iskanja ljudi v plazovih).
Na poti nazaj smo od blizu spoznali zimski šport lopatanje, saj smo se prijeli čez pas, se usedli na lopatke in postavili v vrsto, ki je potem s hitrostjo 20 km/h zdrvela po bregu. Medtem, ko smo sekali ovinke čez sneg, smo mimogrede iznašli še nov šport – Turno laufanje. Zaupana nam je bila še ena naloga – da domačine povprašamo po izvoru in zgodovini pesmi »v Šmihel pa eno kajžico `mam« in izvedeli smo, da je kajžica v bistvu soba, kamor so zapirali dekleta, da se ne bi preveč družile s fanti.
Po tem napornem dnevu smo še na hitro pospravili hišo, v kateri smo prebivali, večerjali in se skupaj s starši odpeljali domov. Med vožnjo smo kozorogi ugotovili, da je eden boljših štrikov ostal privezan k bivaku sledilo je polno klicev, da bi ubogi štrik rešili, a brez uspeha. Štrik je zdaj bil obsojen na večno gnitje v goši. Vendar pa kozorogi nismo pustili, da bi nam en štrik pokvaril vtise. Vseeno smo zimovanje Velenja 1 2006 ohranili v lepem spominu.
Fotografije z zimovanja IV. (Avtor: Velenje 1)
V upanju, da nas ponoči ne bojo metali iz postelj sred noči, smo se po kratkem pretepu z blazinami potopili v spalke in sladko sanjali o zmagi (sam kozorogi). Po jutranji telovadbi smo bili seznanjeni, da gremo peš na Mozirsko planino in to celo izven zemljevida. Po zajtrku smo res šli (na vse presenečenje novincev). Kosilo smo si morali skuhati sami in sicer z vodo iz snega. Naš gorilnik je na naše močno presenečenje sabotiral oziroma se uprl gretju vode nad 20 stopinj C in sposoditi smo si ga morali od mastodontov. Ko smo se končno najedli hrenovk in juhe, smo bili primorani iti še do parkirišča pod Mozirsko kočo. Tam nam je naš voditelj razložil delovanje lavinske žolne in osnove sondiranja(iskanja ljudi v plazovih).
Na poti nazaj smo od blizu spoznali zimski šport lopatanje, saj smo se prijeli čez pas, se usedli na lopatke in postavili v vrsto, ki je potem s hitrostjo 20 km/h zdrvela po bregu. Medtem, ko smo sekali ovinke čez sneg, smo mimogrede iznašli še nov šport – Turno laufanje. Zaupana nam je bila še ena naloga – da domačine povprašamo po izvoru in zgodovini pesmi »v Šmihel pa eno kajžico `mam« in izvedeli smo, da je kajžica v bistvu soba, kamor so zapirali dekleta, da se ne bi preveč družile s fanti.
Po tem napornem dnevu smo še na hitro pospravili hišo, v kateri smo prebivali, večerjali in se skupaj s starši odpeljali domov. Med vožnjo smo kozorogi ugotovili, da je eden boljših štrikov ostal privezan k bivaku sledilo je polno klicev, da bi ubogi štrik rešili, a brez uspeha. Štrik je zdaj bil obsojen na večno gnitje v goši. Vendar pa kozorogi nismo pustili, da bi nam en štrik pokvaril vtise. Vseeno smo zimovanje Velenja 1 2006 ohranili v lepem spominu.
+16
