Vsaka stvar ima svoj začetek...
Vsaka stvar potrebuje svoj začetek in dobre temelje tako vse to in še marsikaj potrebuje tudi dobro skavtsko leto. Zato smo se »skvojevci« Mamutovega stega v petek 29. 8. odpravili v idilično izbrano lokacijo, da stvari postavimo na tisto mesto, kjer morajo biti. Da naredimo načrt in program, ter se obenem še lepo pozabavamo. Naši dve veliki stegovodji vesta, kje je lokacija, ker se utrnejo prave ideje in kje se zgodijo najboljše dogodivščine, to je seveda na obali. Torej lokacija: Anakaran.
SKVO načrtovanje (Avtor: Luka Lorber & ostali)
Po kratki in zanimivi vožnji, smo se vsi nekako zbrali v župnišču v Ankaranu. Seveda, ker lačen skavt, ne da le ne stoji pokonci, ampak tudi ni pravi skavt, so nas čakali slastni makaroni. Takoj zatem pa hitro na delo. Pregledali smo kaj vse se je v lanskem skavtskem letu zgodilo tako dobrega kot slabega. Skupaj smo prišli do super ugotovitve, da je bilo skavtsko leto za »mamute« več kot le noro. Kajti zgodilo se je ogromno zabavnih in razburljivih pustolovščin. Dobili smo svoj znak, svoj klic, svoje majice, novo spletno stran,… Volčiči so se odlično zabavali celo leto, zbrali ogromno plenov in na koncu premagali tako Ostrogote, kot tudi Bipanebome, bravo! Četa je postala velika, zelo velika, preživela najboljše zimovanje, vsak teden spoznala nekaj novega, norega, prestala težko preizkušnjo Velikega norega Brata, ukrotila moč vode in se spoprijateljila z blatom kot nihče drug. Klan pa je izdelal najlepše butarice, pripravil čudovito poročno slavje, prišel najvišje od vseh klanov, že drugo leto zapored, na Snežnik in nenazadnje postal ponosen na svojega »novega člana« Jakca. Pa tudi na sploh smo se Kamničani pojavili v časopisih, televiziji in verjetno še kje. Skoraj ni bilo dogodka ko nas nebi bilo zraven. Pa naj si je bilo to pomoč prizadetim v Železnikih, navijanje za Robija, ali pa je bilo treba le očistiti skavtsko sobo, povsod smo bili. Ja, takim ugotovitvam sledi poštena nagrada. In kaj je za skavte najboljša nagrada? Hrana. Mmm, puding, banana, smetana,… to je to.
V soboto zjutraj pa je bilo treba takoj začeti na začetku. Nikakor ne smemo spati na lovorikah, zato smo nekateri spali zunaj in celo noč poslušali pokvarjenega petelina. In smo delali in delali, se menili, tuhtali, premlevali, povzdigovali glas, ga spet spuščali, mlatili prazno slamo, povedali mnogo modrega, in še in še…., bilo je zelo naporono, kar mučno, napeto, a nam je uspelo. Ker »Šef« ve, da so te stvari naporne in težke, nam je tokrat poslal darilo iz nebes, namreč angelsko petje deklet z imenom Rozalije. Kajti istočasno so bile v župnišču štiri punce, ki sestavljajo skupino Rozalije, na pripravah oziroma pevskem vikendu. Tako smo bili deležni lepega petja, ki je bilo na trenutke namenjeno samo nam. Prav gotovo so bile tam z namenom, da smo lažje dobivali ideje, in da smo uskladili vse kar je bilo potrebno. Ko smo končali pa je končno sledilo tisto zaradi katerega vsi hodijo na morje – kopanje. Med namakanjem, se je pripravilo tudi kosilo – čevapčiči, hrenovke,…kruh. O ja, skavti vemo kaj je dobro. Zvečer smo se prepustili osnovam borze, našli, kot volčiči, skritega človeka, in se nasmejali ob igricah čete, ter tako v naš SKVO sprejelo tri nove člane: Tejo, Luka in Mateja. Bravo mi! Morda pa se SKVO kmalu poveča še za kakšnega člana. Po napornem dnevu smo se pozabavali še ob ne ravno najboljšem glasu Brigite Šuler, zato smo si zaželeli poslušanja Rozalij, nekateri celo preveč. In cena je bila, da smo ostali celo noč zaprti pred vrati. Noč pa preživeli bodisi v avtu, bodisi na klopci.
Nedelja, je prinesla Sveto mašo, ker smo prosili za uspešno leto. Nabrali še nekaj idej, in se še na hitro namočili v vodo. Počasi pa tudi zapustili morje. Še prej naučili pevke kakšen bans in igrico (najbolj jim je bila všeč didl didl – dudl dudl), ter se poslovili še od njih, in dobili obljubo, da nam bodo napisale pesmico, ker so nas čez noč zaprle (iz zanesljivih virov pa že vem, da je obljuba izpolnjena!).
Po prihodu v Kamnik, pa smo odšli še k naši Masui oziroma Majdi in ji voščili vse dobro in lepo za njen lep jubilej! Čestitke Majda!
Tako, sedaj so stvari pripravljene, da se akcija začne. Vsi pa le ponižno in v velikem pričakovanju upamo, da bomo tudi drugo leto lahko rekli: Norost res deluje!
P.S. Da boste slišali, vsaj deleček tega kar smo bili deležni mi: http://www.youtube.com/watch?v=3hCYLiadiaQ
SKVO načrtovanje (Avtor: Luka Lorber & ostali)
V soboto zjutraj pa je bilo treba takoj začeti na začetku. Nikakor ne smemo spati na lovorikah, zato smo nekateri spali zunaj in celo noč poslušali pokvarjenega petelina. In smo delali in delali, se menili, tuhtali, premlevali, povzdigovali glas, ga spet spuščali, mlatili prazno slamo, povedali mnogo modrega, in še in še…., bilo je zelo naporono, kar mučno, napeto, a nam je uspelo. Ker »Šef« ve, da so te stvari naporne in težke, nam je tokrat poslal darilo iz nebes, namreč angelsko petje deklet z imenom Rozalije. Kajti istočasno so bile v župnišču štiri punce, ki sestavljajo skupino Rozalije, na pripravah oziroma pevskem vikendu. Tako smo bili deležni lepega petja, ki je bilo na trenutke namenjeno samo nam. Prav gotovo so bile tam z namenom, da smo lažje dobivali ideje, in da smo uskladili vse kar je bilo potrebno. Ko smo končali pa je končno sledilo tisto zaradi katerega vsi hodijo na morje – kopanje. Med namakanjem, se je pripravilo tudi kosilo – čevapčiči, hrenovke,…kruh. O ja, skavti vemo kaj je dobro. Zvečer smo se prepustili osnovam borze, našli, kot volčiči, skritega človeka, in se nasmejali ob igricah čete, ter tako v naš SKVO sprejelo tri nove člane: Tejo, Luka in Mateja. Bravo mi! Morda pa se SKVO kmalu poveča še za kakšnega člana. Po napornem dnevu smo se pozabavali še ob ne ravno najboljšem glasu Brigite Šuler, zato smo si zaželeli poslušanja Rozalij, nekateri celo preveč. In cena je bila, da smo ostali celo noč zaprti pred vrati. Noč pa preživeli bodisi v avtu, bodisi na klopci.
Nedelja, je prinesla Sveto mašo, ker smo prosili za uspešno leto. Nabrali še nekaj idej, in se še na hitro namočili v vodo. Počasi pa tudi zapustili morje. Še prej naučili pevke kakšen bans in igrico (najbolj jim je bila všeč didl didl – dudl dudl), ter se poslovili še od njih, in dobili obljubo, da nam bodo napisale pesmico, ker so nas čez noč zaprle (iz zanesljivih virov pa že vem, da je obljuba izpolnjena!).
Po prihodu v Kamnik, pa smo odšli še k naši Masui oziroma Majdi in ji voščili vse dobro in lepo za njen lep jubilej! Čestitke Majda!
Tako, sedaj so stvari pripravljene, da se akcija začne. Vsi pa le ponižno in v velikem pričakovanju upamo, da bomo tudi drugo leto lahko rekli: Norost res deluje!
P.S. Da boste slišali, vsaj deleček tega kar smo bili deležni mi: http://www.youtube.com/watch?v=3hCYLiadiaQ
+4
