Jezus, reši me!
Pretekli vikend smo se Skavtaktiti iz Postojne odpravili na zimovanje stega. Radovednost nas je gnala v Slovenske Konjice, kjer smo preživeli super vikend. Prav vsak član našega stega je prispeval svoj košček k temu čudovitemu doživetju. (Avtor: neznan)
Pretekli vikend smo se Skavtaktiti iz Postojne odpravili na zimovanje stega. Radovednost nas je gnala v Slovenske Konjice, kjer smo preživeli super vikend. Prav vsak član našega stega je prispeval svoj košček k temu čudovitemu doživetju.
Vse skupaj se je začelo na parkirišču v Postojni, kjer so se Skavtaktiti napokali na avtobus. Po malce vratolomni vožnji so prispeli v Slovenske Konjice. Tam so odprli skrivnostno pismo, ki smo ga poslali programski voditelji. V njem smo jih spraševali česa jih je najbolj strah ponoči in jih poslali, da se soočijo s svojimi strahovi ter da prosijo za pomoč z besedami: ''Jezus, reši me!''. Zaradi skrivnostne poplave, ki je zalila ulice, so zadnji del poti do našega prenočišča prehodili peš.
Tam smo jih že pričakovali programski voditelji, ki smo jim po uvodnem pozdravu dali navodila za prve naloge. Najprej iskanje listkov v barvah vej in nato postavljanje v skupine. Imeli smo križce, krogce, trikotnike in kvadrate. Prva naloga za skupine je bila učenje pesmi. Na hitro so se razdelili po sobah in takoj hiteli vadit pesmi, saj so bile izvirno in dobro odpete pesmi vstopnice v jedilnico. Nalogo so vse skupine uspešno izvedle in si privoščile obilno večerjo (kot se za skavte spodobi je bil prvi obrok ''pašta'' s tuno).
Po večerji je sledil zabavni večer, ki smo ga pripravili voditelji. Najprej "priprave" na zmenek - moje roke so moje noge in tvoje roke so moje noge - smeha seveda ni manjkalo. Pomislite, kako težko si je umiti zobe, če to namesto tebe dela nekdo drug. Višek večera pa je bila odlično odigrana ''Mama, umiram!'' s silovitim zaključkom v obliki mjuzikla. Še zahvala Njemu s pesmijo in nato čas za počitek.
Prebudili smo se v oblačno jutro, kar pa nas seveda ni zmotilo, saj: ''Če pa dež padal bo, le vse še bolj zabavno bo...'' Nato jutranja molitev, razgibavanje in znova so skupine prepevale pred zaprtimi vrati jedilnice, da pridejo do zajtrka. Ko smo se okrepčali za naporni dan, smo med petjem himn dvignili še zastave in potem klepetaje pričakali skrite goste. Na naše povabilo so se namreč odzvali v Kinološkem društvu v Celju in k nam pripeljali dve psički reševalki. Na kratko so nam predstavili svoje delo in prikazali kako ubogljivi so psi. Tudi mi smo lahko poskusili, če nas najdejo. Čas je hitro tekel in že je bil čas za kosilo. Brez obveznega prepevanja pred jedilnico spet ni šlo, po kosilu pa se je še kar prepevalo in prepevalo.
Sledilo je delo po vejah. Krdelo dolgodlakih varuhov džungle se je odpravilo na Skalo posveta, izvidniki in vodnice so sproščali energijo na travniku, klan KLAN pa se je najprej poslovil od popotnice, ki je zaključila pot v klanu, nato pa še slovesno podpisal listino klana. Ko smo se okrepčali z malico smo imeli programski voditelji štiri različne delavnice. O potresih, signalizaciji, prvi pomoči in ognjih - vse kar nam lahko koristi v primeru naravne nesreče.
In spet je bilo tu petje pred večerjo. Po večerji pa zabavni večer, ki je bil tokrat v rokah otrok. Skeči, pesmi in bansi so nam krajšali večer prehitro je bil tu čas za spanje. Otroci so sladko zaspali, programski voditelji pa smo se odpravili na Stari grad. Kmalu za nami pa je alarm (hvala tehnični voditeljici Barbari) prebudil celo hišo. Programski voditelji smo zašli v težave. Ponesrečili smo se pri reševanju in sami potrebovali pomoč. In ker imamo resnično super otroke, so nam seveda takoj prihiteli na pomoč. Po napornem dvournem reševanju so bili reševalci že nazaj v toplih spalkah, voditelje pa je čakala še ena malenkost: uradni sprejem dveh novih voditeljev v SKVO. Iskrene čestitke Petru – Razumevajočemu netopirju in Erni – Samosvoji želvi za opravljeno nalogo, ki ni bila enostavna.
Jutro je prišlo še prehitro. Po malo bolj poznem zajtrku, smo se hitro lotili pakiranja nahrbtnikov in čiščenja hiše. Nekje sredi največje akcije so že začeli prihajati prvi starši. Skupaj smo nato imeli sveto mašo, kasneje pa še kosilo za katerega so poskrbeli starši. Resnično imamo najboljše skavtske starše. Malo smo vsi skupaj še poklepetali in se počasi poslovili. Voditelji smo še do konca počistili in imeli konkretno preverbo ter se nato odpeljali proti Trojanam, kjer smo imeli še kratko praznovanje ob krofih in kakavu.
Če potegnem črto... bilo je super, bilo je fajn. Zagotovo še kdaj ponovimo.
