SkavtNET

No pa začnimo na začetku! :) V soboto, 3.12. 05, se je klan Rdeči panter (Koroška 2) odpravill na jesenovanje. Zbrali smo se ob 7.30 na avtobusni postaji na Ravnah, vendar smo pred tem imeli še nekaj komplikacij. Tu bi izpostavil našo voditeljico Sergejo ki je na poti od doma do avtobusne postaje (50 m) 2x “poljubila” tla :)... a saj ji ne moremo zameriti, ko pa je bilo vse ledeno in je bilo po cestah pravo drsališče! Torej, ko smo se vsi zbrali, smo se odpravili na dolgo pot do "Ptuja". Ko smo končno vsi videli tablo na kateri je pisalo Ptuj in je kazala na desno, je Janez, naš voditelj, zavil na levo:)! Vsi smo malo čudno gledali, a smo se pustili presenetiti. Končno smo se ustavili na Ptujski gori. Tam nas je najprej čakal vzpon nanjo, nato pa smo si ogledali to znamenito romarsko cerkev, ki je prekrasna in zato smo bili vsi dobre volje. A ta dobra volja je hitro minila, ko smo videli koliko poti nas še čaka do Ptuja. Odpravili smo se na približno 13 km dolgo pot, ki je bila dokaj težka, a smo z dobro voljo in petjem pozabili na bolečine in utrujenost. Na pol poti smo si skuhali kosilo in z veseljem pojedli, saj smo bili vsi že izčrpani in lačni. Pot nas je vodila ob glavni cesti in ko smo končno ugledali Ptuj, smo si vsi oddahnili. Tam smo se najprej razdelili v tri skupine in ker se je ravno na ta dan rodil France Prešeren, nas je zanimalo, če ljudje to sploh vedo, pa koliko poznajo Ptujsko goro in zakaj …. Začeli smo spraševati po ulicah in moram reči, da večina res ni vedela A ko smo jih spomnili, so nam povedali še marsikaj drugega o Prešernu. Ko smo imeli že dovolj informacij smo se po skupinah odpravili na Ptujski grad in si ogledali skrivnosti, ki jih skriva znotraj zidov (vstopnina je bila ravno na ta dan prosta!). Ko se je stemnilo, smo se vsi zbrali, si naredili lampiončke in prižgali svečke ter se odpravili do cerkve sv. Jurija. Svečke smo nato v znamenje miru podarili ljudem na ulicah, ki so jih na veliko presenečenje zelo velikodušno sprejeli. Mi pa smo končno prišli v naše začasno domovanje, v župnišče sv. Ožbalta, kjer nas je odprtih rok sprejel tamkajšnji pater Milan. Vsi smo veseli odložili nahrbtnike in si oddahnili. Čez nekaj časa so se nam pridružili Ptujski skavti (klan) in skupaj smo preživeli zelo zabaven večer. Ko se je vse to končalo, smo v molitvi še podelili svojo izkušnjo obljube z ostalimi (o čemer smo razmišljali čez dan) in jo tudi slovesno obnovili, nakar smo se izčrpani odpravili spat. Spali smo kot mrtvi, dokler nas ni neko šepetanje, ki je kmalu preraslo v vreščanje, vrglo pokonci. Bili so parkeljni, ki so očitno iskali mene, :) ker sem bil letos zelo "priden". Nato je v sobo stopil še sam sv. Miklavž in vsi smo bili zelo presenečeni in brez besed. Dobili smo lepa darila, vendar smo nekateri to prejeli na malo bolj grob način:). Vsi smo bili presrečni zaradi nepričakovanega obiska, a smo hitro vsi spet zaspali. Ko smo pospravili zajtrk, smo skupaj odšli k sv. maši. Po maši pa smo bili novinci sprejeti v klan. Tu je glavno vlogo igralo zaupanje in povezanost, saj smo se morali z zaprtimi očmi, brez govorjenja in vsak na svoji strani najti skupaj, narediti piramido ... To nam je seveda uspelo, saj smo zelo povezani in naloga je bila uspešno opravljena. Čakalo nas je še kosilo in po kosilu smo se srečni in utrujeni odpravili domov. Na tem jesenovanju smo se predvsem zbližali z vsemi klanovci, zgradili nova prijateljstva in zaupanja in naredili nekaj dobrih del!