8. februar - Prešernov dan
Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Prešeren (Avtor: Gašper Furman /FGF)
France Prešeren, slovenski pesnik in pravnik, se je rodil 3. december 1800 v Vrbi na Gorenjskem, in umrl 8. februar 1849 v Kranju.
Rodil se je v kmečki družini. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval kot odvetnik. Tu je nastala večina njegovih pesmi. Prešeren je tako postal prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev.
Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, kateri je posvetil Sonetni venec (1834) in druge ljubezenske pesmi, je bila poleg te polna raznovrstnih preizkušenj. Drug za drugim so mu umirali prijatelji, kot pesnik pa za življenja ni užival priznanja, ki bi si ga zaslužil. V zadnjih letih je vedno bolj zapadal malodušju, pijači in bolezni, ki je slednjič povzročila njegovo prezgodnjo smrt.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Nagrade so bile z zakonom, sprejetim leta 1955, poimenovane po Francetu Prešernu. Že leta 1956 je zakon natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove in največ deset nagrad Sklada. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešenovega sklada.
Prešernove nagrade vsako leto podeljujejo tudi fakulete in umetniške akademije, članice Univerze v Ljubljani. Te nagrade se imenujejo študentske Prešernove nagrade in univerzitetne Prešernove nagrade, podeljene pa so najboljšim študentom, tako na področju umetnosti kot znanosti
Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela književni prevajalec in književnik Janez Gradišnik, in sicer za književnost, književno prevajanje, pisateljevanje in jezikoslovje, ter oblikovalec Miljenko Licul za obsežen ustvarjalni opus na področju oblikovanja - oblikovanje prvih slovenskih bankovcev in kovancev slovenskega tolarja, prvi slovenski potni list, novo osebno izkaznico, novo zdravstveno izkaznico, oblikoval je tudi nacionalne strani slovenskih evrokovancev.
Povzeto po:
www.preseren.net
http://sl.wikipedia.org/wiki/France_Pre%C5%A1eren
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pre%C5%A1ernova_nagrada
Prešeren (Avtor: Gašper Furman /FGF)
Rodil se je v kmečki družini. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval kot odvetnik. Tu je nastala večina njegovih pesmi. Prešeren je tako postal prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev.
Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, kateri je posvetil Sonetni venec (1834) in druge ljubezenske pesmi, je bila poleg te polna raznovrstnih preizkušenj. Drug za drugim so mu umirali prijatelji, kot pesnik pa za življenja ni užival priznanja, ki bi si ga zaslužil. V zadnjih letih je vedno bolj zapadal malodušju, pijači in bolezni, ki je slednjič povzročila njegovo prezgodnjo smrt.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Nagrade so bile z zakonom, sprejetim leta 1955, poimenovane po Francetu Prešernu. Že leta 1956 je zakon natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove in največ deset nagrad Sklada. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešenovega sklada.
Prešernove nagrade vsako leto podeljujejo tudi fakulete in umetniške akademije, članice Univerze v Ljubljani. Te nagrade se imenujejo študentske Prešernove nagrade in univerzitetne Prešernove nagrade, podeljene pa so najboljšim študentom, tako na področju umetnosti kot znanosti
Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela književni prevajalec in književnik Janez Gradišnik, in sicer za književnost, književno prevajanje, pisateljevanje in jezikoslovje, ter oblikovalec Miljenko Licul za obsežen ustvarjalni opus na področju oblikovanja - oblikovanje prvih slovenskih bankovcev in kovancev slovenskega tolarja, prvi slovenski potni list, novo osebno izkaznico, novo zdravstveno izkaznico, oblikoval je tudi nacionalne strani slovenskih evrokovancev.
Povzeto po:
www.preseren.net
http://sl.wikipedia.org/wiki/France_Pre%C5%A1eren
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pre%C5%A1ernova_nagrada
+3
