SkavtNET

jzt k jem mafin (Avtor: Franci Bačar)

Deklica s težavo

»Imam težavo,« je rekla, »v SKVOju imam starejšega voditelja, ki nikoli nič ne naredi in je vedno pameten. Konstanto mi ruši avtoriteto.« Vprašujoče jo pogledam. »Nihče ga ne mara, sami izgovori so ga. Sploh ne vem, kaj še dela v SKVOju.« Glas se ji je kar malo tresel od svete jeze. »Vrzi ga ven,« sem bil malo preveč provokativno neposreden. Sedaj me njene oči presenečeno sprašujejo. »SKVO pač ni drugi klan, in če res ne dela drugega, kot meša drek, je bolje, da odide. Če tega ne sprevidi sam, je tvoja odgovornost, da mu to razložiš.« Pozabil sem reči, da na primeren, človeški način. Še kar me gleda. Iz njenih gest uganem, da je tudi sama že razmišljala o tem. Nato le prizna: »Strah me je, da se bomo na SKVOju zaradi tega skregali … Saj bi kdaj kaj rekla, ampak, če dobro pomislim, nam niti ne gre tako slabo in sem raje tiho.«

Čez kakšno leto sem na večjem dogodku Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov opazil skupino ljudi z enako rutico. Postavljali smo igrišče za odbojko. Spomnil sem se voditeljice s težavo in povprašal sem jih, kako jim gre v SKVOju. Rekli so, da so zelo mlad SKVO. Skoraj sami »frišni« voditelji. Lani jih je menda zapustila večja skupina izkušenih. Eden od pomagačev mi je razložil, da se nikoli niso skregali, morda pa bi jih več ostalo v SKVOju, če bi se kdaj odkrito pogovorili.

Fant od fare

Matic je fant od fare. Nekoč bo pri znanem nemškem proizvajalcu avtomobilov razvijal hibridne motorje, danes pa je še študent strojništva. Drugi letnik bolonjca. Je tudi skavtski voditelj. Že tri leta in v svojem stegu velja za najizkušenejšega. »Dolgoletnim« izkušnjam primerno je tudi odgovornost velika. Matic vodi klan, je stegovodja, in ker se nihče drug ni javil, je tudi delegat. Talenti, kot je Matic, so redki kot biseri in se že na daleč opazijo in tako bo Matic pomagal tudi pri regijskem sprejemu LMB, poleti pa bo odgovorni voditelj na TZV-ju. Ker je fant dobrega srca, razmišlja tudi, da bi v sosednjem stegu, kjer primanjkuje voditeljev, malo pomagal voditi četo. No, ko smo že pri srcu, je najbrž treba omeniti, da mu ta hitreje zaigra, če mu uspe, da se mu četovodkinja Maja iz sosednjega stega nasmeji na tisti poseben način…

Matic je bil že na eni taborni šoli in je že slišal za načrtovanje. Tako se loti načrtovati prihajajoče skavtsko leto. Oktober, to bo mesec in pol. Akcija takoj prvi vikend, šel bo na jesensko državno srečanje voditeljev, naslednji vikend pa se bo udeležil še srečanja za stegovodje. Tretji vikend bo v soboto dopoldne pomagal Maji peljati vodnike na Jakca, popoldne pa bo tja odpeljal tudi svoj klan. Četrti vikend je že skrajni čas, da tudi v stegu uradno začnejo skavtsko leto, izvedejo prehode in imajo skavtsko mašo, po maši pa ga čaka še sestanek za starše in en zelo konkreten SKVO, bliža se namreč svet Združenja in treba je predelati gradivo ter se odločiti, kako bodo glasovali.

In že bo tu november, ko bo lahko malo lažje zadihal. Takrat ima zasedena samo dva vikenda, prvega, ko bo šel na svet Združenja, in tretjega, ko bo svoj klan peljal na tradicionalno jesenovanje. Vmes ga čaka še nekaj rednih srečanj in SKVOjev, treba bo pobrati tudi članarino, oddati bazo članstva, izpolniti evidenco prostovoljskih ur, oddati poročilo za občinski razpis in razposlati prošnje za sponzorska sredstva. Ni lepšega od novembrskega deževnega dne, ko lahko poslušaš najljubšo glasbo in malo tipkaš za skavte. Nekam bo stlačil še sestanke za regijski sprejem LMB in pa seveda preštudiral najnovejše smernice za vzgojni namen.

Ni dvoma, da bo Matic poleg predavanj, vaj, kolokvijev, izpitov in dela prek študentskega servisa zmogel tudi vse to. Saj je pravi fant od fare.

Pivo iz principa

Da bo slabe volje, je vedel, še preden je naročil. In ni se zmotil, pomagati pa si tudi ni mogel. »Veliko točeno.« Natakar se še obrnil ni, ko je že ujel očitajoč pogled. »To seveda ne gre na original račun,« je rekla. »In ja, lahko bi vsaj pri skavtih naročil kaj brezalkoholnega.« Ni se mu dalo z običajnim »saj smo sredi avgusta in eno pivo po večerji še ne pomeni, da sem pijanec«. Užival je, ko se ji je lahko takole malo maščeval in na nek način pokazal, da vsega pa le nima pod nadzorom. Poleg rednega poročanja na SKVOju ji je moral oddajati tudi vsa načrtovanja. Pred tabori in večjimi stegovimi dogodki pa je »primahala« še s svojo »check listo« in začela kljukati, kaj je že naredil in česa še ni. Zadnjič ga je poklicala pred sestankom za starše in mu naročila, naj jih postreže s piškoti in pijačo. Kot da je retardiran. In če je kdaj kaj rekel, je iz torbice začela vleči neke bukve in citirati nekaj, česar verjetno niti sama ni razumela. Bil je kar malo razočaran. Skavte je vedno dojemal kot nekaj spontanega, pristnega, nekaj, kar se preprosto zgodi. Zdaj pa kup papirjev, načrtovanj, sestankov. In vse je moralo biti tako, kot je ona nekje prebrala.

Tudi za ta načrtovalni vikend je predlagal, da bi šli na kakšno planino malo raztegnit noge, obrnit piščanca na žerjavici in postavit skavtsko savno. Tako za timbilding, pa da se ustvari okolje, kjer dejansko padajo kreativne, nore, skavtske ideje. No, končali so v župnišču v Trebnjem, obkroženi z gorami postit listkov, plakatov in flomastrov. Počutil se je kot v vrtcu. »Ura bo kmalu polnoč in počasi bo treba spat,« ga je iz razmišljanja predramil glas. Najprej ni bil čisto prepričan, ali je bil to res njen glas ali zgolj oddaljen spomin na izvidniška leta, nato pa je zaslišal, kako so ostali sovoditelji začeli odrivati stole in vstajati.

Pa še malo o tem kako v Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov delamo z voditelji

Vse zgodbe so se res zgodile in vsi junaki so resnični. Pa saj veste, verjetno ste tudi vi že slišali za njih. Bi bilo drugače, če bi si v SKVOju znali pogledati v oči in se iskreno pogovoriti? Če bi težave reševali takoj in ne šele takrat, ko nam te že grozijo, da nas bodo požrle. Bi Matic znal bolje razporejati čas in prioritizirati naloge, če bi mu pri delu pomagal mentor? Bi bilo pivo iz principa potrebno, če bi stegovodja s pomočjo osebnega spremljanja pravočasno zaznal, da nekdo potrebuje nove izzive in kliče po več odgovornosti?

Priznajmo si, da v Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ne znamo delati z voditelji. Imamo 1000 dobrih lastnosti in močnih točk, toda na področju razvoja voditeljev in dela z njimi smo, lepo rečeno, precej slabi. Povprečen rok trajanja voditelja je zgolj pet let in v to statistiko so všteti tudi vsi DA-ji, ki močno dvignejo povprečje. To v praksi pomeni, da vsako leto naše vrste zapusti 100 do 150 voditeljev, ki so pravzaprav na svoji voditeljski poti komaj dobro shodili. Vzamemo človeka, ga malo izobrazimo, mu omogočimo konkretne, praktične izkušnje, nato pa ga ne znamo motivirati in mu ponuditi novih izzivov ter možnosti za napredovanje. Veliko voditeljev pri nas ne more do konca razviti svojega potenciala in zato odidejo to počet kam drugam.

Skupina zagnanih (izkušenih) voditeljev je lani znotraj Skupnosti trenerjev ustanovila delovno skupino za človeške vire, ki je pripravila priročnik za delo z voditelji na lokalni ravni. Priročnik je zmes teoretičnih napotkov in mikronačrtov z delovnimi listi za srečanja SKVOja. Zavedamo se, da vseh problemov s priročnikom ne bomo rešili, upamo pa, da bo dobro in uporabno orodje, da skupaj naredimo korak naprej.

E-verzijo priročnika najdete tukaj. 

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ali uredništva portala SkavtNET.