DSV PP s perspektive 'sveže' udeleženke
Pot je bila pestra, s številnimi izvirnimi nalogami, med ugotavljanjem le teh, pa smo vztrajno hodili navkreber in zašli na mogočno Sveto Goro, kot je zašel Mojzes v puščavi in naletel na goreči grm iz katerega ga je Gospod vabil, da si sezuje čevlje na teh kamnih in prodnikih, da bi se ga Bog dotaknil in ga vodil.
Po odličnem kosilu na ognju, pa smo se posvetili delavnicam (puščava, poletni tabor, dinamika skupine, stili vodenja,veščine), v katerih smo čim bolj poskušali izkoristiti izkušnje našega vodstva, se pogovoriti o naših klanih in pridobiti kakšne ideje. Ker nas je bilo bolj malo vajenih takšnega vetra, smo se skrili pred njim v tamkajšnji samostan, kjer smo tekom večera izvedeli marsikaj o zaključku vzgojnega namena, eko-standardih... Pred spanjem pa se je prav prilegla duhovna ura v kapeli.
Se še spominjate vašega imenovanja? No, mi ga zagotovo ne bomo pozabili. V nedeljo, 20.3. 2011 smo se z gore spustili malce nižje, kjer smo pred vhodom v podzemni rov imeli mašo, potem pa je sledila spolzka, temna, skrivnostna pustolovščina v rovu. Na drugi strani hriba so nas, novoimenovane voditelje, slovesno pričakali ostali udeleženci DSVja. Tako se je število imenovanih voditeljev v veji PP povečalo za 13 =). Na poti nazaj proti avtomobilom se je že malček kazala prijetna utrujenost od aktivnega vikenda, vendar smo se pred odhodom še malček posladkali in iskali možnosti, kdaj se zopet srečamo.