Zažiga

9 Zažgi

Prenesi v

Miklavževo jutro - dobri mož na obisku

T.G. 06.12.2011
Se še spomnite, kako smo otroci na predvečer godu Svetega Nikolaja, pri nas bolj znanega kot Svetega Miklavža, nastavili peharje in čimprej poskušali zaspati, hkrati pa smo bili pozorni na vsak šum? Parkelj? Miklavž? Kaj pa, če ga letos ne bo? Sem bil dovolj priden? Me bo zjutraj čakala šiba in jabolko? Dobri mož me je vedno razumel in zamižal na oko pri mojih ''porednostih''. Miklavževo jutro je bilo tako vedno sladko in polno veselja, sijočih oči ter nasmeškov na obrazu.

Sv. Miklavž Sv. Miklavž (Avtor: http://aktualno.rkc.si)

Sveti Miklavž

Nikolaj se je rodil bogatemu, a zelo pobožnemu očetu Evfemiju in mami Ani. Rodil se je šele več let po njuni poroki, ko že nista več mogla pričakovati otrok. Njuna usmiljenost do revežev je dosegla, česar jima narava ni naklonila. Nebeški sel jima je prinesel veselo oznanilo, obljubil jima je sina, ki jima bo v tolažbo v starosti, imenujeta naj ga Nikolaj; ime pomeni "zmaga ljudstva". Poslala sta ga v dobre šole. Še čisto mlad je svetnik živel zelo zgledno. Posvetil se je spoznavanju Boga, kasneje pa ga je njegov stric škof posvetil v duhovnika. Ker so mu zaradi kuge umrli starši, je veliko premoženje, ki ga je podedoval, razdelil med reveže, sam pa je postal opat v samostanu.

Pripoveduje se, da se v Miri niso mogli zediniti, koga naj izvolijo na izpraznjeni škofovski sedež. Zbrali so se h goreči molitvi in prosili Svetega Duha za razsvetljenje. Sklenili so, naj bo za škofa tisti duhovnik, ki bo naslednji dan prvi stopil v cerkev.

Nikolaja, ki o vsem tem ni vedel nič, je Bog pripeljal v cerkev in ga tako postavil za škofa. V tistih časih je cesar Dioklecijan večkrat preganjal kristjane. Prijeli so tudi škofa v Miri, ga vrgli v ječo, kjer je mnogo pretrpel. Ko je cesar Konstantin priznal krščanstvo za državno vero, se je škof vrnil v Miro. Nikolaj je umrl v visoki starosti okoli leta 350.

Miklavž izhaja iz lat. Nicolaus, ta pa iz gr. Nikolaos.

Mož z belo brado, mitro in škofovsko palico

Na slikah je Sveti Nikolaj največkrat naslikan v škofovski opravi. Čez dolgo belo haljo (albo) ima oblečen mašni plašč (pluvial), na glavi nosi pokrivalo, ki se imenuje mitra. Po izročilu je Miklavž visok, ima dolgo belo brado in nosi bele rokavice. V eni roki drži škofovsko palico, ki je na vrhu zavita in okrašena, v drugi pa ima knjigo, v kateri so s z zlatimi črkami napisana imena pridnih, s črnimi pa porednih otrok. Na knjigi nemalokrat vidimo tri zlate krogle.

Legende

Legenda - Sv. Nikolaj Legenda - Sv. Nikolaj (Avtor: http://kapitelj.com)

Tri zlate krogle simbolizirajo tri mošnje z zlatom, ki naj bi jih svetnik podaril trem revnim dekletom. Siromašen mož je imel tri hčere, za katere pa ni imel primerne dote. Sramote ga je rešil prav Sv. Miklavž, ko jim je ponoči skozi okno zavalil tri kepe zlata.  Iz treh kep zlata so v ljudski domišljiji nastala tri rdeča jabolka.

V povezavi s Sv. Miklavžem je nastalo precej legend: na daljavo je rešil po nedolžnem obsojene krvnikovega meča, rešil mornarje nevarnosti na morju, ugrabljenega mladeniča pripeljal nazaj v očetovo hišo, obudil tri umorjene mladeniče, ob hudi lakoti srečno pripeljal ladjo z žitom v Miro; Židu povrne njegov dolg in ga spreobrne…

Zavetnik

Sv. Miklavž je zaradi svoje dobrote med ljudmi zelo priljubljen, zato ni čudno, da so si ga za zavetnika izbrali mnogi, tako mornarji, trgovci, študenti, mlinarji, peki, mesarji, pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, voskarji, delavci v kamnolomu, krojači, pa tudi berači, mlada dekleta, ki si želijo moža, neveste, ki se priporočajo za srečno poroko, in žene, ki si želijo otrok.
Sveti Nikolaj velja med drugim za zaščitnika mornarjev in ribičev, verjetno zato, ker se je njegova družina ukvarjala s pomorstvom oziroma z ribištvom. Cerkve svetega Nikolaja pogosto najdemo ob pomembnih pomorskih pa tudi rečnih plovnih poteh. Stolnica v Ljubljani je posvečena svetemu Nikolaju, saj je bila Ljubljanica včasih pomembna plovna reka.

Darovi v peharju, za poredne šiba

Miklavževanje Miklavževanje (Avtor: T.G.)

V cerkvenih krogih je bil Sv. Nikolaj-Miklavž od 11. stoletja čaščen kot velik priprošnjik in čudodelnik. Že tedaj je bil predstavljen kot svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, nato pa izgine v temni noči. Pričakovanje Miklavževega prihoda je vedno vzpodbujalo otroško domišljijo. V dneh pred Miklavževim rdečo zarjo skoraj povsod razlagajo s tem, da Miklavž peče piškote za pridne otroke. Otroci kakšen teden pred njegovim prihodom radi pišejo pisma želja, ki jih potem položijo na okensko polico. »Miklavž« pisma prebere in odloči, ali so bili dovolj pridni, da željeno tudi dobijo. Nekdaj je Miklavž pridnim otrokom prinesel jabolka, orehe in suho sadje, porednim otrokom pa šibo. Pri nas je bolj znana navada, da otroci zvečer nastavijo krožnike ali kakšne druge posode. Vanje je včasih Miklavž položil kakšno jabolko in orehe. Poleg tega je obvezna tudi šiba Miklavževka, ki pa je namenjena staršem, da jo uporabijo v primeru, da otroci niso pridni. Miklavževi darovi so do pred nekaj desetletji bili skromni. Šele v zadnjem obdobju se med darili znajdejo tudi igrače, oblačila in še kaj.

Sveti Nikolaj po svetu in pri nas

Sv. Miklavž je med ljudmi najbolj priljubljen svetnik tudi zato, ker se je spojil s poganskimi šegami in verovanji. Sv. Nikolaj-Miklavž je najbolj čaščen svetnik vzhodne Cerkve, bolj kot njega častijo le Mater božjo. V Rusiji je Sv. Nikolaj narodni zavetnik. Tudi na Slovenskem so mu ljudje očitno zelo naklonjeni. Od vseh svetnikov je prav Miklavžu posvečeno največ cerkva, blizu 200.

Fotogalerija
3 slike
Sv. Miklavž
Legenda - Sv. Nikolaj
Miklavževanje

Komentarji (0)

Za komentiranje se prosim prijavi.