Za križem v novo pomlad nedeljskega popoldneva
Že več kot 250 let privablja znamenita božjepotna cerkev ŽALOSTNE MATERE BOŽJE nad PRESERJEM romarje, ki jo radi obiskujejo predvsem v postnem času. Včeraj, na tretjo postno nedeljo, smo jo obiskali tudi mi, odrasli skavti iz Fužin
nova pomlad (Avtor: različni avtorji)
Pridružili smo se veliki množici romarjev, ki je prišla na Goro, da bi skupaj z Marijo znova podoživela trpljenje njenega Sina ob znamenitih postajah Križevega pota, ki so postavljene ob obzidje okrog cerkve.
To je bil drugačen Križev pot. Sodobni, bi lahko rekli ali moderni, saj smo razmišljali o križih in težavah delavcev, ki jih vsaka podražitev še bolj približuje revščini, o mladih materah, ki se težko odločajo za novo življenje in o odvisnikih, ki jih obsojamo in jim ne znamo ali zmoremo pomagati. Spomnili smo se vseh tistih, ki v bolnicah čakajo na operacijo, ki izgubljajo upanje in se oklepajo vere v ozdravitev, pa tudi vseh tistih, ki so izgubili vero in tavajo v samoti. Poslušali smo lepe besede o materah, ki morajo z veliko volje, miru in potrpljenja slediti svojim otrokom in o očetih, ki morajo biti steber družine. Spomnili smo se tistih, ki umirajo v nasilju in na cestah, pa tudi tistih, ki so obupali nad življenjem…
Zunaj je bil čudovit dan in sonce je dajalo upanje in toploto. Pomlad je nasula obilo zvončkov, teloha in pomladanskih žafranov na trate ob poti, po kateri nas je vodila Boža in tudi Kovačičev vrt je v tem času velika pomladanska gredica. Na koncu našega potepa nas je sprejela še prijazna Amfora, kjer nas je Marija presenetila ne samo s štrudlom, ampak tudi z drugimi dobrotami.
Nas je Angelček v večernem mraku še bolj povezal? Da, prav gotovo. In spomnil na to, da so taki izhodi balzam za dušo in telo.
nova pomlad (Avtor: različni avtorji)
To je bil drugačen Križev pot. Sodobni, bi lahko rekli ali moderni, saj smo razmišljali o križih in težavah delavcev, ki jih vsaka podražitev še bolj približuje revščini, o mladih materah, ki se težko odločajo za novo življenje in o odvisnikih, ki jih obsojamo in jim ne znamo ali zmoremo pomagati. Spomnili smo se vseh tistih, ki v bolnicah čakajo na operacijo, ki izgubljajo upanje in se oklepajo vere v ozdravitev, pa tudi vseh tistih, ki so izgubili vero in tavajo v samoti. Poslušali smo lepe besede o materah, ki morajo z veliko volje, miru in potrpljenja slediti svojim otrokom in o očetih, ki morajo biti steber družine. Spomnili smo se tistih, ki umirajo v nasilju in na cestah, pa tudi tistih, ki so obupali nad življenjem…
Zunaj je bil čudovit dan in sonce je dajalo upanje in toploto. Pomlad je nasula obilo zvončkov, teloha in pomladanskih žafranov na trate ob poti, po kateri nas je vodila Boža in tudi Kovačičev vrt je v tem času velika pomladanska gredica. Na koncu našega potepa nas je sprejela še prijazna Amfora, kjer nas je Marija presenetila ne samo s štrudlom, ampak tudi z drugimi dobrotami.
Nas je Angelček v večernem mraku še bolj povezal? Da, prav gotovo. In spomnil na to, da so taki izhodi balzam za dušo in telo.
+7
