Tu sem, moje roke porabi …
Skupinska pod največjo jelko v Prekmurju (Avtor: Matjaž Maležič)
Kraja zastave
Napadalci so bili dejavni celo noč. Zadnji, skoraj usodni napad je bil izveden nekaj minut pred budnico, ko je straža menila, da je uspešno opravila svojo nalogo. Napadalca, mlada skavta, sta sicer pred tem zavzela tri šotore, za odkupnino, pa sta preostanek tabora aktivno preživela skupaj z nami.
Himna, gozdna učna pot in proslava
Na dan državnosti smo točno ob 12. uri zapeli himno. Popoldne smo se odpravili v Krajinski park Goričko. Točneje namenili smo se na gozdno učno pot Fuks graba. Vodič Jože nam je odkrival skrivnosti gozda in nam pokazal lisičje brloge, po katerih je učna pot dobila tudi ime. V sklopu te poti je bilo tudi kulinarično presenečenje najprej slastni kruhki, na koncu pa odlični bograč.
Pri vračanju v tabor je svojevrstno atrakcijo predstavljala vožnja z Janezovim skavtskim kombijem, ki je spominjala na film Kdo neki tam poje. Delček tega vzdušja je bil kasneje predstavljen s pevskim nastopom tudi ostalim skavtom.
Praznični dan smo zaznamovali z večerno kulturno proslavo, posvečeno naši domovini. Seveda tudi petja ob tabornem ognju ni manjkalo.
Služenje
je najprej potekalo v obliki »čiščenja« gozda. Pri pripravi drv nas je pošteno grelo. Le kako bo šele grelo obiskovalce doma, ko bodo iz lesa predelani sekanci zgorevali v peči?
Zelo delovne so bile skavtinje, ki so težaško delo v gozdu popoldne zamenjale za obiranje lipe in ribeza, ter čiščenje Doma duhovnosti.
Sveti maši
sta bili posebno doživetje. Še posebno nedeljska, ko smo s svojim sodelovanjem mladima romkinjama, polepšali slovesnost ob prejetju prvega svetega obhajila.
Bilo je zelo pestro, da pa tale zapis ne bo predolg si več utrinkov s tabora oglejte v tejle fotoreportaži.
