SkavtNET

Sončna elektrarna za misijon na Madagaskarju (Avtor: Tone Lesnik)

Pastoralno leto 2010 – 2011 je Cerkev določila za leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Zaživelo naj bi v dejavnostih, povezovanju in sodelovanju od župnij preko škofij do državnih in meddržavnih ravni. Ključne usmeritve in poudarki so osebna odgovornost, prostovoljstvo, organiziranost, povezave raznih skupin ter njihovo sodelovanje.

Izziv za katoliške skavtinje in skavte

Skavtstvo je številčno močna, organizirana laična katoliška dejavnost. Obe katoliški skavtski organizaciji v Sloveniji, mladinska in odrasla skupaj štejeta precej čez 4000 članov. Z dobrodelnostjo in solidarnostjo nas katoliške skavtinje in skavte tesno povezujejo temeljna načela skavtstva, skavtski zakoni in skavtska obljuba. Zato je leto v katerega smo že krepko zakoračili za nas močan izziv.

Okolje v katerem živimo in delujemo?

Vsak dan lahko slišimo, beremo, in vidimo poročila o novih in novih desetinah, stotinah ljudi brez službe, brez sredstev za preživljanje, o strašljivo naraščajoči revščini. Mediji ter internet nam te informacije prinašajo v takem obsegu, da sočasno z njimi verjetno raste tudi brezčutnost za solidarnost in osebno odgovornost. Ob žgočih problemih trenutnega preživetja tudi nekako stopi v ozadje nevarnost ogroženosti narave in okolja, čeprav je tudi to povezano s stiskami ljudi in odgovornostjo za danes in za prihodnje generacije. Množica informacij pa je vendarle samo površinska in nepopolna slika mnogih različnh stisk in potreb. Z ljudmi v resnični materialni in duhovni potrebi tudi ni enostavno priti v stik in z njimi vzpostaviti kvaliteten odnos v smislu dobrodelnosti in solidarnosti ter pri tem upoštevati nadvse pomemben dejavnik dostojanstva človeka.

Skavtstvo kot izkušnja in odziv na potrebe okolja

Osnovna ideja skavtstva je nastala iz talentov, izkušenj in prakse ustanovitelja Baden Powella, BI – PI ja, katerega 154. rojstni dan je bil pred kratkim. V svoji zanimivi vojaški karieri se je izredno izkazal v izvidništvu, tako v naravi kot tudi med ljudmi. Skavtsko izvidništvo danes največkrat povezujemo predvsem z naravo. Dejavnosti v naravi so tudi glavni vzgojni pripomoček v mladinski skavtski veji izvidnikov in vodnic. Vendar se je BI – PI v svojem življenju in izvidništvu »zanimal za vse in za vsakogar« (Reynolds E. E.) in prav to mu je omogočalo, da si je z lahkoto pridobival prijatelje. Tudi služenje kot glavni vzgojni pripomoček v skavtski veji popotnikov in popotnic je močno povezano z razmerami v socialnem okolju.

Izvidništvo v služenju

Izvidništvo in služenje sta praktični metodični izhodišči za uspešno skavtsko odzivanje v krščanskem letu dobrodelnosti in solidarnosti. Za praktično rabo lahko uvedemo nov izraz »skavtsko socialno izvidništvo« ter vanj prenesemo vse veščine izvidništva v naravi. Da bi naravo prav spoznavali in globoko doživljali jo je treba pazljivo poslušati, pozorno opazovati, biti v njej nevsivljiv in negospodovalen, vendar o njej razmišljati in sklepati. Tako je treba ravnati tudi med ljudmi in z ljudmi, da bi s pravim občutkom zaznali mnogotere potrebe, resnično stisko in revščino ter se jim znali z vso previdnostjo in rahločutnostjo približati in pomagati. Zz vsemi talenti, veščinami, iznajdljivostjo, načrtovanjem, dobro organizacijo in sodelovanjem. K temu smo v tem letu poklicani tako mladi kot tudi odrasli skavtinje in skavti.