Zažiga

3 Zažgi

Prenesi v

Podnevi me ni strah

Aleš Čerin, uredništvo SkavtNET 17.08.2011
Dedek je vprašal vnuka: »Ali moliš vsak večer?« »Seveda, vedno, preden skočim v posteljo,« je fant kot iz topa izstrelil odgovor. »Tudi zjutraj?« je še vprašal stari oče. »Zakaj pa?« je zamahnil z roko otrok. »Podnevi me ni strah.«
Moliti? Moliti? (Avtor: PhotoXpress)

Misel

Podobno kakor ta otrok se številni ljudje obrnejo k Bogu, samo tedaj, ko ga potrebujejo, ko jim gre kaj narobe, sicer pa se ne spomnijo nanj in ne molijo. Boga imajo za zdravnika, ki ga pokličejo le, ko zbolijo.

K Bogu pa bi se morali obračati, kakor se obračamo na svojo mater ali očeta. K staršem ne gremo le, ko jih potrebujemo, ampak tudi zato, da jim pokažemo svojo ljubezen, da se jim zahvalimo za skrb in prijaznost, da z njimi delimo svoje veselje in svoje skrbi, svoje uspehe in neuspehe.

Podobno se ne bi smeli na Boga spomniti samo, ko smo v težavah, in moliti samo, kadar kaj prosimo. Pojdimo k Njemu, da ga slavimo, se mu zahvaljujemo in mu pokažemo svojo ljubezen.

Seveda pa ga bomo, ko bomo pogosto prihajali k njemu, prosili, naj nas spremlja njegova skrb ter se bomo pustili voditi njegovi ljubezni.

Molitev

Gospod Bog,
ti si ustvaril vse stvari
in vse, kar si ustvaril, je dobro.
Zahvaljujemo se ti, da lahko delamo, študiramo
in opravljamo vse druge dolžnosti.
Hvala ti za vsak dan, ki ga doživimo.
Želimo te slaviti za svetlobo in za temo,
za sončni vzhod in zahod, za zvezde in luno
ter za sonce in za stvari, ki si jih ustvaril,
da jih občudujemo in uporabljamo.
Prosimo te,
odpusti nam, ker se ti tolikokrat nismo zahvalili
in ti pokazali hvaležnosti za vse,
kar si naredil za nas.
Radi bi bili zmeraj hvaležni za tvojo ljubečo skrb,
pomagaj nam, da nikoli ne pozabimo nanjo.

Iz knjižice 'Zgodbo ti povem', zbral Božo Rustja

Komentarji (0)

Za komentiranje se prosim prijavi.