Tudi letos je Luč zasvetila v Soči
Tisti torek popoldne so bili hodniki v Soči polni. Pacienti so prihajali in odhajali : na preglede, na rehabilitacijo, na obisk...
Mi nismo bili pacienti. Bili smo tudi drugače oblečeni od drugih. In s seboj smo imeli Luč. Luč iz Betlehema, Luč z veliko začetnico, ki smo jo tudi letos prinesali v Sočo, v zavod za rehabilitacijo invalidov, k njihovi popoldanski maši.
Mali prostor se je hitro napolnil z bolniki na vozičkih in maša se je lahko začela. Uvod in pozdrav, Luč in poslanica. Luč smo postavili na oltar, sodelovali pri maši, peli in molili, jim stisnili roko v pozdrav miru in jim na koncu razdelili drobna darilca za prazničre dni.
Kaj smo jim zaželeli? Mir seveda, mir v srcu, v njihovih družinah doma, v bolniških sobah in na hodnikih - in zdravje. Naj jim leto, ki prihaja, prinese zdravje, voljo in moč, novo upanje, uspešne terapije in dobro počutje v njihovem začasnem domu.
»Vi imate verjetno svoj veseli program, toda tukaj so potrebne drugačne besede in drugačen pristop«, nam je pred mašo previdno svetoval gospod župnik iz Žal. Da, drugačne besede in drugačen pristop. Dobro vemo in zavedamo se tega. Že nekaj let prinašamo Luč v Sočo in že nekaj let opazujemo solze v očeh, pobožno sklenjene roke v molitvi, oči, ki se obračaju proti Križanemu v nemih prošnjah, prijazen stisk roke ob slovesu in voščila, ki so polna hvaležnosti. In vedno, ko odhajamo, se nam zdi, da smo naredili nekaj dobrega.
Luč in Mir. V Soči sta zelo dobrodošla in zelo potrebna.
Mali prostor se je hitro napolnil z bolniki na vozičkih in maša se je lahko začela. Uvod in pozdrav, Luč in poslanica. Luč smo postavili na oltar, sodelovali pri maši, peli in molili, jim stisnili roko v pozdrav miru in jim na koncu razdelili drobna darilca za prazničre dni.
Kaj smo jim zaželeli? Mir seveda, mir v srcu, v njihovih družinah doma, v bolniških sobah in na hodnikih - in zdravje. Naj jim leto, ki prihaja, prinese zdravje, voljo in moč, novo upanje, uspešne terapije in dobro počutje v njihovem začasnem domu.
»Vi imate verjetno svoj veseli program, toda tukaj so potrebne drugačne besede in drugačen pristop«, nam je pred mašo previdno svetoval gospod župnik iz Žal. Da, drugačne besede in drugačen pristop. Dobro vemo in zavedamo se tega. Že nekaj let prinašamo Luč v Sočo in že nekaj let opazujemo solze v očeh, pobožno sklenjene roke v molitvi, oči, ki se obračaju proti Križanemu v nemih prošnjah, prijazen stisk roke ob slovesu in voščila, ki so polna hvaležnosti. In vedno, ko odhajamo, se nam zdi, da smo naredili nekaj dobrega.
Luč in Mir. V Soči sta zelo dobrodošla in zelo potrebna.
