Pastir praznih rok ... ali Kaj je smisel Božiča?

Letos sem prejela voščilo, ki bi ga rada delila z vami:
Stara neapeljska legenda govori o “pastirju praznik rok”. Jo poznate? Takole pripoveduje...

Tisto noč, ko je bilo rojeno Božje dete in so angeli pastirjem oznanjali veliko veselje, so se vsi pastirji odpravljali proti votlini. Vsak je vzel s seboj darilo za skrivnostnega otroka.
Bil pa je med njimi majhen pastirček, ki je bil tako zelo reven in ubog, da ni imel prav ničesar, da bi vzel s seboj: imel je samo prazne roke. Vendar je bila njegova želja, da bi videl otroka tako zelo velika, da se je pomešaal med ostale pastirje in šel na pot. Ko so prispeli do votline, so se vsi prerivali v ospredje s polnimi rokami daril. Njega, majhnega in ubogega, je bilo silno sram, zato se je postavil prav na konec vrste.
Marija je imela v naročju Jezusa. Da bi lahko sprejemala darila pastirjev, je hotela imeti roke proste... Kdo bi ji lahko vsaj malo pridržal otroka? Vsi so imeli zasedene roke. Edini, ki je imel proste roke, je bil ta na koncu vrste, mali pastirček praznih rok. In prav njemu, ki ni imel ničesar, je Marija položila Dete v naročje in prav on, ki je prišel praznih rok, je lahko k sebi stisnil Božjega Sina....

------------------------
Zgodba nas uči, da je prav to smisel Božiča: sprejeti v svoje roke, v svoje srce in v svoje življenje Božje Dete... Njegove prisotnosti se ne da kupiti niti z najlepšimi darili, niti s tem, da smo v ospredju. Ko se poglobimo v čudež ljubezni, lahko spoznamo, da prihaja k nam, ko mu odpremo svoje srce, tudi če imamo prazne roke.....

Ester AAČ

Mnenje 10 uporabnikov:

Za glasovanje se moraš prijaviti!