SkavtNET

Gašper v mladih letih (Avtor: Neznani avtor)

Gašper, najprej čestitke za zlato lilijo.

Hvala.

Spomnim se te, ko si bil voditelj v Ljubljana 4. Kakšna je tvoja skavtska pot?

Začel sem kot izvidnik pri Ljubljana 4 v četi na Fužinah, kjer sem bil samo eno leto. Potem noviciat, klan in kmalu sem začel voditi noviciat. Sem bil eden tistih, ki smo se v tistih časih „švercali“ na državnih srečanjih voditeljev. Bil sem namreč eden tistih še zelo mladih aktivnih popotnikov na služenju, ki smo se že obnašali napol kot voditelji. Skoraj celo skavtsko pot sem bil tako voditelj noviciata na Fužinah in tudi v Štepanjcu.

Ko gledaš sedaj nazaj svojo skavtsko pot, kaj bi izpostavil? Ali drugače, kaj si se pri skavtih naučil, pa ti sedaj v življenju pride prav? Morda v družinskem življenju kot mož in oče, v poslu?

(smeh) V bistvu ne znam točno povedati, kaj bi bilo drugače, če ne bi bil skavt. Sploh si ne znam predstavljati, da ne bi bil skavt. Če pa malo pomislim ... Zelo mi pridejo prav izkušnje s skavtskih srečanj, usklajevanj voditeljev, organizacije skavtskih druženj, taborov... Do skavtov se sploh nisem srečal s kakšno pretirano organizacijo. Imam celostni pogled, zdrav način organizacije projektov, dogodkov.

Zdrav način vodenja projektov?

Ja. Vse to kar sem dobil pri skavtih, mi pomaga tudi pri vzgoji otrok, pa življenje z naravo - zelo rad sem z otroci v naravi, tudi sicer nam ni težko živeti v bolj preprostem okolju, skupaj delati stvari. Z otroci pomagamo na kmetiji. Tudi dež me ne moti (smeh), tudi kadar nimam dežnika. Ni mi problem „zimprovizirati“ stvari...

Kaj pa pri delu? Sedaj delaš v velikem medijskem podjetju. S čim se pravzaprav ukvarjaš?

Predvsem z načrtovanjem in vzpostavljanjem visoko razpoložljivostnih sistemov.

Kako?

Ja, s sistemsko administracijo, to da delata dva strežnika isto reč in če kakšen „crkne“, sistem še vedno deluje ...

V redu, v redu ... Ali lahko rečeš, da ti je postavljanje SkavtNETa pomagalo pri tvojem sedanjem delu?

Ja, seveda, predvsem to! Moja strokovna pot se je začela v četrtem letniku srednje šole, ko sem vsak dan prej prišel v šolo in se tam ukvarjal z Linuxom. Prostovoljno. Hkrati pa sem postavljal SkavtNET. Po končani srednji šoli sem takoj dobil službo. Dejansko je bil SkavtNET prvi projekt s katerim sem začel svojo strokovno pot.

Če vprašam drugače: kaj si se pri razvoju SkavtNETa naučil in ti pride prav pri tvojem poklicu?

Spoznal sem svet strežnikov. V bistvu je bil SkavtNET nekakšen „laboratorijski zajček“ na katerem sem se veliko naučil. Še danes v bistvu uporabljam ta znanja. SkavtNET mi je na široko odprl vrata v svet tehnologij. Vedno sem si želel narediti en sistem, ki bi služil drugim.
 

Ena prvih oblik SkavtNETa (Avtor: Posnetek internetne strani)

Gašper, ti si začetnik SkavtNETa. Menda je bila to tvoja seminarska naloga v šoli ...

Pravzaprav maturitetna seminarska naloga.

Kako bi opisal začetke SkavtNETa?

Moj takratni klanovodja Toni Anžlovar je služil vojsko pri skavtih. Pa sva se enkrat pogovarjalo o sistemih, strežnikih ... in skupaj prišla do tega, da bi bilo fino postaviti en tak strežnik za skavte. To je bila ideja. Z njo sem prišel v šolo, profesor je bil za in smo začeli s prvim računalnikom, prvo namestivijo. Pač en strežnik na šoli, na katerem smo imeli e-pošto, pa potem spletne strani.

Kako je šlo potem naprej?

Skupaj smo iskali vizijo. Rad bi poudaril, da pri SkavtNETu nikoli nisem bil sam. To priznanje jemljem kot za kompletno ekipo SkavNETa. Vizionarsko sva sicer začela s Tonijem, kmalu sta se mi pridružila Matej Golob in Anžej Bečan. Stvari smo dobro zastavili, da se je SkavtNET potem lahko dobro razvijal.

SkavtNET je kot prtljaga „hodil“ z menoj. Kjer sem bil v službi, tja sem pa prenesel SkavtNET. Najprej z Vegove na strežnike Univerze, Radio Ognjišče, pa na Vrnet, no sedaj ste ga prestavili na svoje strežnike.

Še to bi dodal: včasih smo se večino časa ukvarjali z infrastrukturo in le malo z vsebino. Kar sedaj vidim je, da je poleg tega, da je strežniški sistem zelo v redu, mnogo večji poudarek na vsebini.

Gašper Furman, Matej Golob, Anžej Bečan (od leve proti desni) (Avtor: neznani avtor)

Kako ste izumili ime SkavtNET? Ime je zelo dobro, ime za mreženje skavtov.

Združenje je dobilo domeno od Arnesa, ki pa je bila „zdruzenje-slovenskih-katoliskih-skavtinj-in-skavtov.si“. Kaj krajšega se takrat ni dalo dobiti. Prva domena na kateri je SkavtNET deloval je bila »skavt.s-sser.lj.edu.si«. Kmalu smo od scout.net-a pridobili domeno si.scout.net, vendar smo želili priti do lastne domene. V ekipi smo se odločali med domeno skavt.net in skavti.net. IO se je potem odločil za skavt.net.

Kakšni so bili vse izzivi na poti SkavtNETa? Kaj je bilo zares težko?

V bistvu smo bili tako zagnani pri tem, da ni bilo nič težko. IO nas je tudi podprl, nam dal tudi priznanje. S SkavtNETom smo odraščali, se skupaj učili, se tudi sprli in se potem pobrali ...

Tako kot je v življenju ...

Ja, seveda.

SkavtNET se je pred kratkim prenovil vsebinsko, oblikovno, dodajajo se nove funkcionalnosti. Gotovo spremljaš „otroka“ - če potegneva analogijo z družino - na njegovi samostojni poti.

Ni samo moj otrok, od ekipe je ...

Ja, seveda. Pa vendar, kako bi ocenil sedanji SkavtNET?

SkavtNET je ravno v puberteti, 14 let je star (smeh) ...

Še ni čisto odrasel?

Ne, ne. Je odrasel ... Spremljam. Ekipa je zelo zrasla, nikoli nismo imeli tako velike ekipe. Hotel sem poudariti, da mi je všeč, da se je vsebinska ekipa tako okrepila.

Gašper, poslovil si se od ekipe. Kako to občutiš? Kot nostalgijo?

Nostalgija je. Vendar je prav, da sem se poslovil, da ste lahko na nov način začeli aktivno delati. Super, ne? Malo težko pa je bilo gledati „otroka, ki je želel voziti kolo sam“, pa ko se je kdaj malo spotaknil, bi ga najraje kar malo prijel. Pa veš, da ga moraš spustiti.

Ampak, ali ni to tudi dobra analogija za vzgojo tvojih otrok?

Ja, ja ... Sicer še nimam toliko starih otrok (smeh).

Se boš spomnil na to ...

Ja. Drugače pa SkavtNET še vedno uporabljam, še vedno imam gasper@skavt.net.
 

Gašper med fotoreporterji v Vatikanu (Avtor: Neznani avtor)

Gašper, ti si tudi mojster fotografije. Kako si se razvil v vrhunskega fotografa?

No ja... Fotografija me je zanimala, začel sem fotografirati in fotografije sem nosil takratnemu fužinskemu župniku Janezu Riharju, ki mi je fotografije ocenjeval, me spodbujal in usmerjal v iskanje fotografskih zgodb. Kasneje sem spoznal fotografa Aleksandra Čufarja, ki še sedaj nesebično kritizira moje fotografije (smeh). Fotografije sem začel pošiljati v objavo, najprej na Ognjišče. Kasneje se je v okviru službe na Vrnetu pokazala potreba po foto pokrivanju dogodkov. Kmalu sem prišel v Vatikan ...

Kako v Vatikan?

Imel sem željo, da bi poslikal papeža Janeza Pavla II. Pa sem se odpravil v Vatikan. Tam sem dobil izkušnje reporterstva, ko sem opazoval delo večjih agencij. Spremljal sem papeža v njegovih zadnjih dneh, bil na njegovi zadnji maši, pa potem pogreb in izvolitev novega papeža. Eno obdobje sem kar "živel" v Rimu.

Papež Janez Pavel II. (Avtor: Gašper Furman)

Kdo te je poslal tja?

Sam sem šel. Zamislil sem si, da bi bilo papeža dobro poslikati. Mikalo me je ker je bil Janez Pavel II. taka osebnost, kljub bolezni je veliko sporočal svetu.

Bi na koncu še kaj sporočil našim bralcem?

Splača se biti pri skavtih. Aktiven! To je super okolje, kjer lahko svoje potenciale odkrivaš, jih piliš in z njimi služiš drugim, hkrati pa se ogromno naučiš. Tega ne najdeš nikjer. Pa še ženo lahko spoznaš tam. (smeh)

Gašper, hvala za tale intervju. Veliko uspeha ti želim v družini, skavtstvu in v poslu.

Hvala tudi tebi in veselo brskajte po SkavtNETu.

Fotogalerija

9 slik

+6